Options
Črno na belem, nihilizem brezpredmetnosti
Black on White, Nihilism of Non-Objectivity
Osojnik, Iztok
2019
Abstract
Je mogoče s povezavo Malevičeve slike
Črno na belem in trodimenzionalnimi
obeležji na Ground Zero v New
Yorku (kocka v kocki) kot manifestaciji
militarističnega globalnega nihilizma
problematizirati brezpredmetnost
brezpredmetnosti suprematizma pri
Maleviču? Kaj pomeni molk nereprezentabilnosti?
Nezmožnost reči kaj
o predmetnosti brezpredmetnosti
ali pa zastiranje nihilistične resnice,
ki jo interpretacija/simbolizacija
vzpostavi kot točko nič govorice, prazni
označevalec, falos, na ozadju katerega
se razprejo ideološke manipulacije
in mahinacije sodobne ekonomije?
Je točka nič tisto, čemur Lacan pravi
ekstimnost, tišina Realnega, ki se upira
simbolizaciji, čeprav je tisto, kar uokvirja
simbolno dejanje prej in potem, ali
pa gre za potlačitev, agregat, ki poganja
neoliberalni stroj? Kako na tem ozadju
razpreti vprašanje govorice nezavednega
kot označevalca onkraj simbolizacije,
kako se v to vpiše samovita, zvezdna
beseda Hlebnikova ali brezpredmetnost
Maleviča? Kako brezpredmetnost
problematizirati na ozadju političnega
nezavednega ali v matrikah kozmičnega
nezavednega? Kako v tem razbrati zgodovinsko
usodo (Zahodnega) sveta.
Is it possible by connecting Malevich
painting Black on white to the three-dimensional
monumental squares within
squares at the Ground Zero memorial
park in New York to problematize the
phenomenon of non-objectiveness
of non-objectivity of the suprematism?
What does the silence of the nonrepresentability
expose? Impossibility
to say anything about the non-objectivity,
or does it hide the nihilistic
truth, that a symbolization establishes
as the point zero of language, an empty
signifier, lacanian phalos, on the back
of which the ideological machinations
of the contemporary economy take
place? Is the point zero the point that
Lacan addresses as extymacy, the
silence of the Real that rejects the symbolization
as such, though it frames the
symbolic act before and after, or rather
do we deal with a suppressed aggregate
that runs the neoliberal killing
machine? Is it possible to address the
language of the (political and cosmic)
unconsciousness as the signifier beyond
symbolization, and in what way
the “self-sufficient (samovita) stary
word” of Hlebnikov as well as non-objectivistic
painting by Malevich
fit into that?
Journal
Slavica Tergestina
Publisher
EUT Edizioni Università di Trieste
Source
Iztok Osojnik, "Black on White, Nihilism of Non-Objectivity" in "Slavica Tergestina 22 (2019/I)", Trieste, EUT Edizioni Università di Trieste, 2019, pp. 70-95
Languages
sl
Rights
CC0 1.0 Universal
File(s)